Ključna beseda: stoječe ovacije

»Vsaka žrtev je zgodba, ki nikoli ne bo povedana.«

»Ko sem prvič slišala glas Hind Radžab, je šlo za več kot samo njene besede. To je bil glas same Gaze, ki kliče na pomoč – in nihče je ni mogel doseči.«

»Stališče po svetu je, da so ljudje, ki umirajo v Gazi, kolateralna škoda. Mislim, da je to razčlovečujoče, in prav zato sta film in umetnost pomembna – da ti ljudje dobijo obraz in glas. Sporočam, da je dovolj, da je treba prekiniti genocid.«

»Glas Hind Radžab ne potrebuje našega zagovarjanja. Ta film ni mnenje ali fikcija. Zasidran je v resničnosti.«

»Hindina zgodba nosi težo celega ljudstva, ni samo njena. Njen glas je samo eden od glasov 19 tisoč otrok, ki so samo v zadnjih dveh letih izgubili življenja v Gazi.«

»Ko sem bil star deset let, je bilo to tudi moje življenje. Ko sem slišal Hind, me je njen glas vrnil naravnost v otroštvo. Počutil sem se, kot da sem tisočkrat umrl.«

»Cel svet nas je prepustil smrti in stradanju, življenju v strahu in prisilnemu razseljevanju, ne da bi kdo kaj ukrenil.«

»Toplina, občutek skupnosti, dobrodošlica – vse to si je težko predstavljati. Res me osrečuje.«

»Na koncu so se pridružili še predstavniki še predstavniki plemena Osage, ki so z navdušenimi vriski ljudem izvabili še eno rundo aplavza.«

»Mislim, da na plakat nismo napisali, da so nam v Cannesu ploskali 20 minut. Ampak kadar se kaj takega zgodi, ko film nagradijo za vse trdo delo, je to človeku seveda v neverjetno zadovoljstvo.«

»Človeku to res pride do živega.«